Vrtnarjenje je vse bolj popularno. Veliko ljudi, ki živijo v mestih in nimajo lastne hiše z vrtom, se odločajo za najeme kosov zemlje, na katerih oblikujejo svoje vrtičke. V nekaterih mestih po svetu so se že oblikovale prave vrtičkarske skupnosti, kjer na občinskih zemljah prebivalcem občina nudi zemljo v najem, na njej pa se potem oblikujejo vrtovi, na katerih lahko prebivalci gojijo zelenjavo, sadje in druge rastline. Na ta način se spodbuja samooskrba in dviguje kakovost poraslih površin, ki bi bile sicer porasle zgolj s travo, katere je v mestih običajno največ. Danes je celo tako, da je modno imeti lasten vrt in pridelek.
Z vrtnarjenjem lahko privarčujemo denar
Kdor zelenjavo in sadje kupuje v trgovinah ali na tržnici, lahko hitro ugotovi, da tovrstna hrana nikakor ni poceni. To pomeni, da lahko z vzgajanjem lastnega vrta privarčujemo precej denarja. V kolikor imamo možnost velikega vrta, lahko pridelamo skoraj vso potrebno zelenjavo za eno družino. Pri manjših vrtovih je smiselno pridelati tiste vrtnine, ki jih imamo najraje in jih tudi pojemo največ. Zelenjavo, ki jo pridelamo na domačem vrtu, vselej pojejmo svežo in je ne porabljajmo za vlaganje ali druge načine shranjevanja (zmrzovanje ipd.).
Domač vrt in eko vrtnarjenje
Na domačem vrtu imamo možnost, da vso zelenjavo pridelamo na naraven, torej ekološki ali eko način. To pomeni, da je pridelek organski, da pri vzgoji zelenjave nismo uporabljali umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, škropiv, itd. Neuporaba strupenih snovi je vidna na pridelku – plodovi rastejo počasneje, pri tem pa razvijejo veliko več hranilnih snovi – taka hrana je seveda mnogo bolj zdrava, bogata z vitamini, antioksidanti in suhimi snovmi.
Priprava ekološkega vrta
V zgodnji spomladi zemljo dobro prekopljemo in jo premešamo s hlevskim gnojem ali kompostom. Lahko uporabimo tudi kakšno drugo organsko gnojilo, izogibajmo pa se umetnim gnojilom. Zemljo nato poravnamo in pograbimo, iz nje pa izločimo tudi vso kamenje in trše kepe zemlje, ki bi lahko ovirali rast rastlin.